Za občine, javne zavode, bolnišnice, šole in druge proračunske uporabnike pripravljamo investicijsko dokumentacijo za načrtovanje in utemeljitev investicij, ki se financirajo iz javnih sredstev.
Investicijska dokumentacija je strokovna podlaga za presojo smiselnosti, izvedljivosti in upravičenosti načrtovane investicije. Pred sprejetjem odločitve o porabi javnih sredstev je treba jasno opredeliti potrebe in cilje, proučiti možne variante izvedbe ter oceniti finančne, ekonomske in druge učinke projekta.
Dokumentacijo pripravljamo skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ ter drugimi predpisi in zahtevami, ki veljajo za posamezno področje oziroma vir financiranja.
Vrste investicijske dokumentacije
Vrsta potrebnega dokumenta je odvisna od vrednosti in zahtevnosti projekta, faze njegove priprave, virov financiranja ter zahtev pristojnega organa ali javnega razpisa.
- dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP),
- predinvesticijska zasnova (PIZ),
- investicijski program (IP),
- novelacija investicijske dokumentacije.
Kakšna je razlika med DIIP, PIZ in IP?
Mejne vrednosti se po uredbi določajo po stalnih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost (DDV).
DIIP – dokument identifikacije investicijskega projekta je začetni investicijski dokument. Opredeli investicijsko namero, razloge zanjo, cilje, osnovne tehnične rešitve, okvirno vrednost, možne variante in predvidene vire financiranja. Je podlaga za odločitev, ali se priprava projekta nadaljuje. Za investicijske projekte z ocenjeno vrednostjo med 300.000 in 500.000 EUR je treba pripraviti najmanj DIIP. DIIP je potreben tudi pri projektih nad 500.000 EUR. Pri projektih pod 300.000 EUR ga je treba zagotoviti pri tehnološko zahtevnih investicijah, pri investicijah s pomembnimi finančnimi posledicami v njihovi ekonomski dobi ali kadar se projekt (so)financira s proračunskimi sredstvi.
PIZ – predinvesticijska zasnova podrobneje obravnava izvedljive variante projekta. Variante primerja s tehničnega, finančnega, ekonomskega in časovnega vidika ter utemelji izbor najprimernejše rešitve. Za investicijske projekte nad 2.500.000 EUR je treba poleg DIIP in IP pripraviti tudi PIZ.
IP – investicijski program podrobno obdela izbrano optimalno varianto. Vsebuje natančnejše podatke o obsegu investicije, vrednosti, terminskem načrtu, virih financiranja, organizaciji izvedbe, finančnih in ekonomskih učinkih ter tveganjih. S tehnično-tehnološkim in ekonomskim delom predstavlja strokovno podlago za končno investicijsko odločitev. Za projekte nad 500.000 EUR je treba poleg DIIP pripraviti tudi IP, pri projektih nad 2.500.000 EUR pa še PIZ.
CBA – analiza stroškov in koristi (Cost-Benefit Analysis) je metoda, s katero se primerjajo pričakovani stroški in koristi projekta v njegovem referenčnem obdobju. Običajno vključuje finančno in ekonomsko analizo, izračun kazalnikov upravičenosti ter analizo občutljivosti in tveganj. Z njo se ugotavlja, ali koristi projekta presegajo njegove stroške in ali je projekt upravičen z vidika investitorja in širše družbe. CBA po 4. členu uredbe nima samostojne splošne mejne vrednosti; njen obseg je odvisen od vrste in zahtevnosti projekta ter zahtev posameznega vira financiranja.
Zakaj izbrati S 5 d.o.o.?
Investicijsko dokumentacijo pripravljamo od leta 2009. Za občine, javne zavode in druge proračunske uporabnike smo izdelali več kot 70 investicijskih dokumentov za projekte različnih velikosti in vsebin.
Pri pripravi ne izhajamo samo iz formalnih zahtev uredbe. Posebno pozornost namenjamo realni oceni investicijske vrednosti, izbiri ustrezne variante, načrtovanju virov financiranja ter finančnim, ekonomskim in družbenim učinkom projekta.
Dokumentacijo pripravljamo v sodelovanju z naročnikom, projektanti in drugimi strokovnimi sodelavci. Skrbimo, da so podatki o obsegu investicije, vrednosti, časovnici in virih financiranja medsebojno usklajeni ter primerni za obravnavo pri pristojnih organih.
Pogosta vprašanja
Kdo potrebuje investicijsko dokumentacijo?
Investicijsko dokumentacijo potrebujejo predvsem občine, javni zavodi, šole, vrtci, bolnišnice, zdravstveni domovi in drugi neposredni ali posredni proračunski uporabniki, kadar načrtujejo investicije, ki se financirajo iz javnih sredstev.
Obveznost in vrsta dokumentacije sta odvisni od vrednosti, zahtevnosti, faze in vira financiranja projekta. Uredba se uporablja za investicijske projekte in druge ukrepe, ki se financirajo po predpisih s področja javnih financ. Dokumentacija je podlaga za presojo upravičenosti, izvedljivosti in smotrnosti investicije ter za odločanje o porabi javnih sredstev.
Kaj vsebuje investicijska dokumentacija?
Vsebino in obseg dokumentacije prilagodimo posameznemu projektu ter stopnji njegove pripravljenosti. Pri pripravi praviloma obravnavamo:
- obstoječe stanje in razloge za investicijsko namero,
- potrebe uporabnikov ter cilje investicije,
- tehnične, prostorske in organizacijske značilnosti projekta,
- možne variante izvedbe, vključno z možnostjo brez investicije,
- oceno investicijskih stroškov in terminski načrt,
- predvidene vire financiranja,
- prihodnje stroške delovanja in vzdrževanja,
- finančno in ekonomsko analizo,
- tveganja ter pričakovane rezultate in učinke,
- organizacijo izvedbe in spremljanje projekta.
Za začetni DIIP lahko glede na fazo projekta zadostujejo projektna zamisel, osnovna ocena vrednosti in podatki o obstoječem stanju. Za investicijski program so praviloma potrebne podrobnejše tehnične, finančne in terminske podlage, ki omogočajo realno oceno vrednosti, izvedljivosti in učinkov investicije.
Katere podatke potrebujemo za začetek priprave?
Za začetni pogovor potrebujemo predvsem osnovne podatke o investitorju in kratek opis načrtovane investicije. Koristne so informacije o obstoječem stanju, razlogih za investicijo, njenih ciljih, lokaciji, predvidenih uporabnikih, ocenjeni vrednosti, časovnici in možnih virih financiranja.
Če so že pripravljene, potrebujemo tudi:
- idejno zasnovo ali drugo projektno dokumentacijo,
- projektantsko oceno vrednosti oziroma ponudbe,
- podatke o predvidenih stroških delovanja in vzdrževanja,
- podatke o obstoječih zmogljivostih in številu uporabnikov,
- opis možnih variant izvedbe,
- prostorske, tehnične in druge strokovne podlage,
- predvidene vire financiranja,
- zahteve javnega razpisa ali pristojnega organa.
Za pripravo začetnega DIIP praviloma ni nujno, da je vsa projektna dokumentacija že dokončana. Obseg potrebnih podatkov določimo glede na fazo, vrednost in zahtevnost projekta.
Načrtujete investicijo v javno infrastrukturo, objekt, opremo ali drugo javno storitev? Pošljite nam osnovne podatke o projektu in pomagali vam bomo določiti potrebno vrsto ter obseg investicijske dokumentacije.
Oglejte si tudi naše izbrane reference.